ZGODOVINA Gostilna Pri kolovratu je ena izmed najstarejših ljubljanskih gostiln.Prvi arhivski zapis je bil leta 1836 pod imenom Zum Spinnrad. V 19.stoletju je štela med stalne goste pesnika Frana Levstika, opernega pevca Josipa Nollija, prvega slovenskega župana Petra Grasselija, sodnika Kuralta. Najbolj poznana pa je bila gostilna za časa med obema vojnama kot glavno zbirališče penatov (najpomembnejših kulturnikov tistega časa). Ustanovitelj druščine Penatov je bil nevropsihiater Alfred Šerko. Poleg Šerka so bili v druščini tudi književniki Oton Župančič, Igo Gruden, Pavel Golia, Ciril Kosmač, Fran Albreht, Juš Kozak, Ivan Prijatelj, slavist Matija Šmalc, biolog Pavel Grošelj, literarni kritik Josip Vidmar, Lili Novy, včasih tudi Alma Karlin, literarni zgodovinarja Avgust Pirjevec in Joža Glonar, slikarji Maksim Gaspari, Niko Pirnat, Božidar Jakac, skladatelji Anton Lajovic, Marjan Kozina, Slavko Osterc. Gostilno je redno obiskoval tudi priznani arhitekt Jože Plečnik. DANES Ob poplavi vseh mogočih (in nemogočih) imen gostinskih lokalov v Ljubljani, še posebej v starem mestnem središču, si lahko samo vesel, če se nekdo odloči za ohranitev starega imena. Seveda ne gre le za ime ampak tudi za ponudbo, torej izbor jedi in pijač. Tak je primer oživljene stare ljubljanske gostilne Pri kolovratu, v kateri tako rekoč vsaka stena govori zgodbe o jedeh in ljudeh, ki so jih tukaj uživali, ki so se tukaj družili, se zabavali, prepevali in še kaj. Razveseli nas tudi nabor jedi, saj nam Pri kolovratu ponujajo tudi značilne jedi Ljubljane in Slovenije. Če upoštevamo lokacijo gostilne, ki je v samem toku obiskovanja turistov, je dobila Ljubljana gostilno s ponudbo, po kateri turisti največ sprašujejo. To pomeni, da je pomembna sooblikovalka naše kulinarične razpoznavnosti!