Ankaran

Ankaran (italijansko: Ancarano) je naselje v občini Ankaran. Nekdaj manjša vas se je po drugi svetovni vojni začela razvijati predvsem kot turistična lokacija. Ankaran zaživi predvsem poleti z mnogo turisti, takrat tudi izpeljejo prireditvi, kot sta Ankaranska noč in Srednjeveška tržnica.V 9. stoletju je dal takratni tržaški škof zgraditi majhno cerkev posvečeno sv. Apolinariju Gaselskemu (s. Apollinare del Gasello), saj se je kraj takrat imanoval Gasello. Leta 1072 je tržaški škof Adalger podaril cerkev sv. Apolinarija z vso pripadajočo posestjo Benediktinskemu samostanu S. Niccolo iz Benetk. Benediktinci so svojo posest povečali, tako da se je začela širiti izven meja Ankarana, v Koper in na zahodno obalo Istre, vse do Poreča. Samostan, ki je nastal s poznejšo širitvijo in prizidovanjem, je najstarejša zgradba v Ankaranu in njegova turistična in kulturna znamenitost. Samostan se je pozneje poimenoval San Niccolo (sv. Nikolaj).Samostan je deloval po prvi svetovni vojni kot hotel, kot del turistične ponudbe skupaj z igrišči in kopališčem sv. Nikolaja (odprtim leta 1925). Po drugi svetovni vojni se je na posestvu samostana razvil hotelski in kamp kompleks Adria, v otroško obmorsko okrevališče pa se je vselila svetovno priznana Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Na Debelem rtiču so pozneje ustanovili Mladinsko okrevališče. V Sanatoriju za pljučno tuberkulozo pa je do leta 1985 delovala Bolnica Ankaran, pozneje preseljena kot interni oddelek v Bolnico Izola.