Oda osmici
Morda se bo zdelo smešno, da pojem slavospev preprosti ponudbi domače, na primorskih tleh zrasle in vzgojene hrane, ampak osmice, osmice! Teran, pršut, trdi sir, sveži sir s česnom in olivnim oljem, domač kruh, ombolo, klobase, zelje, repa, štruklji taki in drugačni … O. Moj. Bog. (Premor, v katerem si iz brade obrišem sline.)
Kratka urica zgodovine
Pravica do točenja vina naj bi izvirala že iz časov nemškega cesarja Karla Velikega, v naše kraje pa je prišla s Habsburžani, natančneje z Marijo Terezijo, ki je izdala dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje in prodajo vinskega viška preteklega leta. Običaj se je obdržal do dandanes, ko imajo primorske kmetije dvakrat letno pravico do prodaje ne le vina, pač pa tudi ostalih domačih pridelkov - brez davka. Moderne osmice so torej v primerjavi s prvotnimi razširile ponudbo, pa tudi rok trajanja, saj se lokalnih dobrot na osmicah lahko naužijete v desetih in ne le osmih dneh.
Gremo? Gremo!
S prijatelji se skoraj že tradicionalno vsako leto udeležujemo osmice pod kostanji v vasi Brje pri Komnu. Domačija pri Smodinovih običajno odpre svoja vrata konec junija, za zamudnike, kamor smo letos spadali tudi mi, pa ponudi svoje izdelke še enkrat v drugi polovici oktobra. Treba je priznati, da je bila par let nazaj precejšnja spodbuda za obisk dober (in uf!, močen) teran, a ko ti osmica z vsemi svojimi dobrotami, z druženjem za domačimi lesenimi mizami in plesanjem na viže, katerih sicer niti poslušaš ne, kaj šele, da bi nanje plesal, zleze pod kožo, je teran (skoraj) zadnja stvar, zaradi katere človeka vsako leto znova vleče tja.
Kako najdem osmico?
Osmic se v primorskih vaseh, tudi onkraj italijanske meje, lahko udeležite skozi vse leto, izjema so poletni meseci, ko jih ni. Informacije o njih lahko najdete na www.osmice.info, sicer pa vas nanje opozorijo leseni kažipoti, na katerih piše bodisi ime kraja, kjer se osmica odvija, bodisi zgolj napis osmica. Na kažipote je obešena bršljanova vejica (ponekod v Istri namesto nje lovorova), ki ostane sveža točno osem dni. Če sledite pravi smeri, vas bo pot bržkone pripeljala do gostoljubnega in široko odprtega kmečkega dvorišča, kjer vas ne čakata le hrana in pijača, temveč tudi dobra družba, veselje in pogosto domača glasba izpod rok in ust lokalnih muzikantov. Usedite se. Piknite malo. Poskusite z ljubeznijo pridelano hrano, nalijte si kozarček, če že ne žlahtne žametne rdečine, pa vsaj domačega jabolčnega soka. Recite besedo ali dve s prijatelji ali pa z neznanci za sosednjo mizo, ki prav gotovo ne bodo dolgo ostali neznanci. Naslonite se nazaj in … uživajte!
Vesna Paradiž, 24.10.2014