Kolpa, Kupa, Koupa. Jesen na reki.
Kraji, ki jih zaznamuje življenje ob vodi in z njo, so pogosto najbolj obiskani v poletnih mesecih, ko se iz nabrežij razlegajo smeh in vrisk in čofotanje otrok. Toda če se odpravimo na Kolpo v jeseni, bomo deležni čisto drugačnega doživetja: mirno, lahkotno drsenje po reki, prelivanje barv na drevesih, umirjanje narave in okoliških prebivalcev v pripravah na mraz in zimo ter tišina, tišina, tišina. Če temu dodamo še kozarec lokalne žlahtne kapljice ter kos belokranjske pogače, smo že na pol poti na čudovit oktobrski izlet.
Najbrž letos vsi vneto lovimo redke sončne žarke in suho vreme, zato je te zgodnje jesenske dneve, ko je zrak še topel in v njem še visi nekaj spominov na poletje, pametno izkoristiti za eno ali večdnevne izlete in potepanja po slovenskih pokrajinah.
Skrajni jugovzhod Slovenije je znan tudi kot domovanje reke Kolpe, ki se leno (in v zgornjem toku malo manj leno) vije po 113 km mejnega pasu med Slovenijo in Hrvaško. S svojo dolžino in spreminjajočo se pokrajino ob njej ponuja Kolpa številne možnosti turizma, rekreacije in sprostitve. Leta 2010 je turistični produkt »Kolpa. Dotakni se zgodbe.«, ki zajema reko od Osilnice preko Kočevja do Metlike, prejel priznanje za evropsko destinacijo odličnosti (EDEN). In res, s številnimi pešpotmi, kolesarskimi progami, plezalnimi stenami, možnostmi jadralnega padalstva in ribarjenja, še posebej pa plavanja in čolnarjenja, da o bogati kulturni in naravni dediščini sploh ne govorimo, je ta del dežele na sončni strani Alp nič manj kot rajska destinacija.
Iz žabje (ali ribje) perspektive
Eden najlepših načinov, kako doživeti Kolpo in spoznati kraje ob njej, je spust po vodi s kanujem, kajakom ali raftom, odvisno od želj in sposobnosti posameznega veslača. Letos je zaradi obilnega poletnega deževja vodostaj še vedno visok in oktober je idealen za zadnje letošnje spuste. Ne bojte se nizke temperature vode; veslanje vas bo pošteno ogrelo! Izposojo čolnov in po potrebi spremstvo izkušenega čolnarja vam nudijo številni ponudniki ob reki, ki ni naporna in je primerna tudi za popolne začetnike.
Posebna izkušnja je robinzonsko čolnarjenje, kjer se po reki lahko podate za več dni; spalke, šotor in fotoaparat pospravite v vodotesne sode, hop v čoln in gremo! Večina kampov se sicer zapre konec septembra, vendar je pogosta in dobrodošla oblika prenočevanja kampiranje »na črno«, kar omogoča popolno svobodo pri postankih in izbiri prostora za spanje pod milim nebom. Če pa se bojite bližnjega srečanja z medvedom ali vam kosti niso več hvaležne za nočno premetavanje po trdi, neravni podlagi, so vam v vseh večjih naseljih ob poti na voljo sobe, apartmaji in turistične kmetije, kjer vas bodo z veseljem sprejeli in pogostili. Morda pa vas pritegne tudi spanje na seniku, ki ga ponujajo v gostilni Madronič v Prelesju. Namig: če greste tam mimo lačni, se ne trudite upirati vonju po sveže pečenih postrvih!
Postoj, postoj
Roke se utrudijo veslanja in oči se naveličajo zgolj vode, neba in dreves. Čas je, da družbo vile Kolpljanke, vraga iz Bilpe in Petra Klepca, mitoloških bitij, ki živijo ob Kolpi, pustimo ob strani in postanemo. Zakaj se ne bi podali na pravo belokranjsko kosilo z odojkom, jagenjčkom, žitnimi klobasami in belokranjsko pogačo? V gostilni Kapušin v Gradcu lahko ob jedi ter kapljici dobrega domačega vina pokramljate z domačini. Obiščete lahko staro domačijo v Bilpi, občudujete grad Kostel, spoznate katero izmed vasic ob reki ali si ogledate številne cerkve, mline in žage, mimo katerih vas popelje pot. Morda se odpravite do bližnjega vinograda ali pa se seznanite z belokranjsko domačo obrtjo: osvojite izdelavo domačega lanenega platna, vezenin ali pisanic. Če postane jesenski spokoj ob reki preveč spokojen, je morda na mestu sprehod po Črnomlju ali Metliki ali pa obisk pavšalistov v kampu Podzemelj, ki vam bodo razložili vse o divjih čebelah in česnovem pivu.
Dnevi se krajšajo, zrak se ohlaja, izlet se bliža koncu. Za konec bi veljalo podvig ovekovečiti s skokom v vodo, ampak ker je bilo hladu za letos že dovolj, pustimo kopanje raje za drugo leto. Na poti domov je za pogumne nujen obisk gostilne Badovinac v Suhorju, kjer strežejo domač zeliščni zvarek, imenovan Karampampuli. Na zdravje, ampak po pameti!
Vesna Paradiž, 10.10.2014