Kurenti v mestu pesnikov
Obleke in maske pripravljene, kljukica. Rekviziti narejeni, kljukica. Dodatki kupljeni, kljukica. Ostane le še sladko opravilo – našemiti se in se udeležiti pustnega karnevala. Letos gremo na Ptuj!
Foto: kurentovanje.net
Krape bi!
Prišel je čas leta, ko bo marsikatera gospodinja za domačimi godrnjaje zapirala vrata in okna, da se v hiši ne bi ustvaril prepih, zaradi katerega testo za krofe ne bi prav vzšlo. Ko smo bili otroci, smo nestrpno čakali, da se iz hiš v soseski razširi vonj po cvrtju in sveže pečenem pecivu, potem pa smo našemljeni hodili od vrat do vrat sosedov in s prstom na dlan nemo risali krog, kar je pomenilo nekaj v smislu: »Krape bi jedli, prosim!« Ne vem, kako je danes s tem. K domači hiši redko še zaide kakšen pust, če pa že, pa ne prosi več za krofe, ampak za bolj »fine«, kupljene sladkarije, še pogosteje pa za denar. Vendar to pomeni samo, da morda zamira nekakšna lokalna tradicija, ne pa tudi samo praznovanje pusta. To je še kako živo na pustnih karnevalih širom po Sloveniji, nikjer pa bolj kot na Ptuju.
Foto: kurentovanje.net
Poet-ovio
Ptuj je eno najstarejših mest v Sloveniji in njegova zgodovina sega menda vse tja do kamene dobe. Čeprav v njem najbrž ne živi nič kaj več pesnikov kot drugje, so ga že v rimskih časih poimenovali z zelo pesniškim nazivom – Poetovio. In najbrž ima smisel, da se v mestu s tako dolgo zgodovino odvija karnevalski praznik z le malenkost krajšo tradicijo. Pust so poznali že v predkrščanskih časih in na Ptuju vsako leto obhajajo to obredno pustno praznovanje.
Foto: kurentovanje.net
Pustne šeme
Beseda pust, enako kot beseda karneval, dobesedno pomeni »pustiti meso«, kar se nanaša na postenje pred veliko nočjo, v osnovi pa gre pri praznovanju za preganjanje zime in klicanje pomladi. Pri tem ima osrednjo vlogo lik kurenta, nekakšnega razuzdanega božanstva plodnosti, ki s poskakovanjem in zvonjenjem s kravjimi zvonci iz dežele odganja zimo in zlo ter privablja pomlad in dobro letino. V prepasan kožuh in težko masko oblečene kurente na karnevalu običajno spremlja sam hudič, pa tudi vrsta drugih avtohtonih pustnih likov, na primer Zeleni Jurij, vile, orači, ploharji, »baba nosi deda« in še jih je.
Foto: kurentovanje.net
Hop v reko
Pustovanje, oz. Kurentovanje na Ptuju traja dva tedna in se je začelo že 2. februarja, ko je »princ karnevala« od ptujskega župana prevzel ključe mesta ter oblast za čas Kurentovanja. Dogajanje je torej že v polnem pogonu! Vendar je za vključitev v to največje slovensko pustovanje še kar nekaj priložnosti – pred nami so še pustna povorka, pustni bal in nedvomno veliko pustnega rajanja, čisto nazadnje pa sledi še pokop pusta. Mi smo ga včasih zažgali in vrgli v reko. Tega se danes najbrž več ne sme. ?
Foto: kurentovanje.net
Pod masko …
Če se odločite za pustni vikend paket na Ptuju, pustite ostale oglede ob strani in jih raje prestavite na drugič. Pustnega dogajanja je preveč, da ga ne bi izkusili do kraja. Poskusite krofe, zaplešite in morda nadenite celo kurentovo masko. Menda se človek pod njo kar malo spremeni, postane bolj divji, bolj vesel, bolj živ. Kdo ve, morda pa najdete v sebi kakšnega skritega »demona«. ˘
Foto: kurentovanje.net
Vesna Paradiž, 13.2.2015